Zrno na zrno – slika
PešÄene slike Stanke Golob v letošnjem letu praznujejo dvajseti jubilej. Od leta 1994, ko so iz slovenskih peskov razliÄnih debelin zaÄele nastajati prve slike, je Stanka Golob svojo slikarsko pot trdno tlakovala z neštetimi zrni – zrni dela, iskanja, opazovanja, preizkušanja in uÄenja. Predlani je svoja prizadevanja tudi akademsko okronala s slikarsko diplomo. Pregledna razstava v Galeriji Rika Debenjaka je predstavitev njenega dvajsetletnega slikarskega razvoja, pa tudi dokaz iskrene vedoželjnosti, neomajnega poguma in trdožive vztrajnosti.
Zakaj je slikarstvo Stanke Golob tako posebno? Že na prvi pogled zaradi neobiÄajne in izvirne slikarske tehnologije. Za slikanje uporablja pesek, ki je med najbolj prvobitnimi naravnimi pigmenti. Široko paleto razliÄnih barvnih odtenkov avtorica najde v rekah, melišÄih in kamnolomih po celi Sloveniji, od Soške doline do štajerskega Pohorja.
Priprava slikarskega materiala zahteva mnogo potrpežljivosti, doslednosti in fiziÄnega truda; opazovanje na terenu in iskanje geoloških raznolikosti, ki doloÄajo posebne barve peska, nabiranje in prenos do doma, veÄkratno izpiranje prahu in ostankov zemlje, sejanje s siti na šest do devet razliÄnih debelin ter sušenje in razporejanje vzorcev po odtenkih in debelinah v posebne regale. Z enako skrbnostjo in potrpežljivostjo se Stanka Golob loti tudi idejne zasnove slik; izbere motiv, razdela vsebinski koncept, pripravi natanÄne skice ter izbere ustrezno podlago – kovino, platno, les, karton ali steklo. Tehnika slikanja s peskom je morda videti preprosta, a v resnici zahteva veliko natanÄnosti in doslednosti. Kasnejši popravki namreÄ niso mogoÄi.
Izbrana slikarska tehnika v veliki meri doloÄa likovni izraz. Pesek razliÄnih debelin dvodimenzionalni slikovni površini doda prostorsko oprijemljivost. Najbolj drobceno zrno peska ima namreÄ svoj volumen in najmanjši kamenÄek meÄe senco. S kombinacijo razliÄnih granulacij, barvnih odtenkov in tonalitet avtorica doseže živ, migetav vtis, ki je po svojih optiÄnih uÄinkih blizu impresionizmu in pizionizmu. Sugestivno moÄ barvnega peska zna Stanka Golob izrabiti za motivno raznolike upodobitve, kot so krajine, geometrijska abstrakcija in figuralika, njene pešÄene iluzije pa dopolnjujejo še eksperimenti s svetlobnimi objekti.
Zaradi naravnih barv in reliefne teksture so upodobljene krajine izjemno prepriÄljive, saj imajo globino in mehkobo. Z razliÄnimi vrstami peska avtorica mojstrsko priÄara perspektivo; obÄutek globine poveÄa tako, da v ospredje postavi debelejša zrna peska, z najfinejšim peskom pa – po naÄelih zraÄne perspektive – zmehÄa oblike v daljavi. Upodabljanje pokrajin lahko razumemo tudi kot simbolno gesto, s katero avtorica vraÄa materialne gradnike svojih slik v izvirno okolje.
SoÄasno z organskimi oblikami pokrajin pod rokami Stanke Golob nastajajo tridimenzionalne geometrijske strukture, ki ne skrivajo zgledovanja pri velikem slikarju optiÄnih iluzij M. C. Escherju (1889–1972), a jih avtorica na izviren naÄin spaja s krajinskimi motivi. Pravilni geometrijski obrisi so razumska protiutež pokrajinskim impresijam. ÄŒlovek ne more nikoli popolnoma doumeti neskonÄne veliÄine narave – zato avtorica izbira geometrijska telesa, ki se igrajo s Älovekovo zaznavo. Upodobljene optiÄne iluzije prikazujejo nemogoÄe, paradoksalne objekte, ki se posmehujejo Älovekovemu dojemanju, se rogajo njegovim možganom ter v gledalcu vzbujajo Äudenje.
Kadar se geometrijski liki združijo z abstrahiranim razpoloženjskim ozadjem, dobimo eteriÄne, magiÄne, poduhovljene upodobitve. LebdeÄe forme nad izpraznjeno neskonÄno pokrajino lahko interpretiramo kot upodobljena sozvoÄja narave, Äloveškega razuma in duše.
Razpoloženjsko delujejo tudi svetlobni objekti – laterne magike –, v katere so ujete pešÄene podobe. Le-te z uporabo ogledal, luÄi in odsevov zaživijo tudi zunaj svojih okvirov. Ples senc na stenah priÄara vizijo vil, sojenic in rojenic, ki bdijo nad vodami in gozdovi in s svojimi mogoÄnimi silami nevidno usmerjajo usode duš.
Zdi se, da prav raziskovanje razmerij med tridimenzionalnim objektom in njegovim dvodimenzionalnim odsevom avtorico pripelje do motiva silhuete oz. sence Äloveške figure. Upodobitve ljudi se sicer v avtoriÄinem opusu pojavljajo že prej, denimo kot portretni pokloni podeželskemu delavcu ali pa kot že omenjene poosebitve naravnih sil. Na najnovejših delih se figuralni motivi združijo z geometrijskimi strukturami. Silhuete (odsevi Äloveških duš) so zaprte v geometrijske okvire. Telesna govorica figur izraža globoke Äustvene in eksistencialne stiske. S ciklusom zadnjih slik Stanka Golob razkriva obÄutljivo razumevanje duha Äasa ter svoje videnje osamljenosti in nemoÄi posameznika v družbenem okviru.
Slikarkina naklonjenost do geometrijskih oblik se kaže tudi v upodobitvah arhitekturnih motivov; hrapava pešÄena tekstura izvrstno poudari snovnost stavb, vedut, obzidij, mostov in stopnišÄ. VÄasih avtorica v kamnite niše umesti reliefne figure, ki zaradi pešÄene površine delujejo prepriÄljivo kiparsko. Vztrajno stremljenje k dovršeni perspektiviÄni risbi prostorske iluzije odloÄilno dopolni.
Sosledje razstavljenih del lepo pokaže, kako se v opusu Stanke Golob izoblikujejo izvirne likovne rešitve, kako se raznoliki motivi razvijajo, se medsebojno izmenjujejo, združujejo, prepletajo in bogatijo. RealistiÄne pokrajine, geometrijsko abstrakcijo in figuraliko zaznamujeta posebna slikarska tehnika in prepoznaven avtorski slog. Hkrati avtorica v svoja dela vnaša tudi veliko osebne izpovednosti in vsebinske pomenljivosti. Njeno slikarstvo je premišljen odziv na krajino, na okolje, na osebne izzive in na aktualne družbene dogodke. Zato ga lahko vselej razumemo tudi kot odsev njenega življenja in osebni izraz odnosa do sveta.
Monika IvanÄiÄ Fajfar
Razstavo pripravlja Galerija Rika Debenjaka Kanal.