Likovni svet Stanke Golob lahko že nekaj let spoznavamo skozi podobe, izdelane v posebni tehniki oblikovanja slik iz peska. Likovnica si je za slikarsko grapo izbrala v naravi, predvsem v reÄnih strugah, nabrani pesek razliÄnih debelin, oblik, strukture in barv, ki ga z lepilom pritrjuje na slikarsko površino. Nabiranje, sejanje, iskanje primernega materiala, ki bo s svojim barvnim in strukturnim znaÄajem sooblikoval zamišljeno kompozicijo, likovna dela Stanke Golob na simboliÄen naÄin povezuje z naravo.
Med priljubljene motive Stanke Golob se uvršÄajo krajine in vedute, ki so najpogosteje podane v bistvenih, opredeljujoÄih potezah. ÄŒeprav bi glede na likovno grapo priÄakovali predvsem monokromen uÄinek kamnitega pejsaža ali vsaj na nekaj barv zoženo barvno lestvico, likovnica lahko s pretanjenim nanašanjem drobnega peska sledi tudi svetlobnim, barvnim in iluzionistiÄnim uÄinkom upodobljenega motivnega sveta. Z navidezno preprosto likovno tehniko nanašanja peska lahko izurjena likovnikova roka dosega presenetljive uÄinke. Svet narave, ki ga Stanka Golob v obliki v vodi izbrušenih drobnih ostankov nekdanjih mogoÄnih kamenin polaga na površino kompozicij, premore izredno bogastvo oblik in barv, zato je likovnica lahko na primer upodobila celo cvetoÄe polje, odsev mostu v vodi, nežno nebo. Vtis optiÄnega poglabljanja na ploski površini pogosto dosega z barvnim in tonskim stopnjevanjem oziroma z nanašanjem peska razliÄne debeline.
Stanka Golob je tehniko oblikovanja slik iz peska z obÄutkom znala uporabiti pri upodabljanju precej razliÄnih likovnih motivov, ki segajo od realizma pri krajinskih in vedutnih izrezih do fantazijskih, od realnosti neodvisnih kompozicij. Ni ji tuja tudi abstrakcija, v sklopu katere pa najbrž želi slediti predvsem življenjskemu utripu narave. V vrsti kompozicij je poveÄala in v slikarske dimenzije prenesla zanimive, likovno mikavne barvne in oblikovne vzorce, ki jih je narava ustvarila na veÄjih kamnih. Da ne gre za hoteno abstrakcijo, temveÄ za zgledovanje po naravi, opozarjajo kamni, ki so pritrjeni v ospredju slik.
Tudi fantazijske kompozicije ali na primer geometrijske oblike, skozi katere se kot skozi nekakšno okno odpira pogled v naravo, nikakor niso sami sebi namen. Likovnica z njimi ni želela preizkusiti predvsem sposobnosti ustvarjanja perspektiviÄne verjetnosti neke namišljene tvorbe, saj nam govorijo o povezavi realistiÄnega pristopa in simbolnega vrednotenja motivike.
Posebno poglavje likovnih prizadevanj Stanke Golob predstavljajo t. i. "ogledalne slike". Pravzaprav gre za objekte – kombinacijo slik iz peska, predmetov (npr. drobne plastike, kamna, keramike, lesene plastike, drevesne korenine) in zrcalne niše, ki omogoÄa ogled predmeta in slike iz razliÄnih kotov. Likovnica je na ta naÄin dosegla zanimivo optiÄno igro in v sklop likovnega izdelka domiselno uspela pritegniti tudi gledalca. "Ogledalna slika" se namreÄ – podobno kot svet narave – med mimohodom mimo nje spreminja pred našimi oÄmi. Tudi pri "ogledalnih slikah" bi zato lahko govorili o prepletanju naravnega in umetnostnega sporoÄila.
ÄŒeprav Stanka Golob pri svojem delu ne uporablja ÄopiÄa in barv, ima proces oblikovanja slik iz peska, za katere likovnica izbira razliÄne, upodobljenemu motivi prilagojene formate, še vedno izrazito slikarski znaÄaj. Opozorili bi morda lahko na bežne stiÄne toÄke z umetniki informela, s katerimi kompozicije Stanke Golob druži razumevanje barve kot materije in ustvarjanje tekstur, ki hote spominjajo na grobo zemeljsko površino.
mag. DAMIR GLOBOÄŒNIK