Likovni svet Stanke Golob lahko že nekaj let spoznavamo skozi podobe, izdelane v posebni tehniki oblikovanja slik iz peska. Likovnica si je za slikarsko grapo izbrala v naravi, predvsem v rečnih strugah, nabrani pesek različnih debelin, oblik, strukture in barv, ki ga z lepilom pritrjuje na slikarsko površino. Nabiranje, sejanje, iskanje primernega materiala, ki bo s svojim barvnim in strukturnim značajem sooblikoval zamišljeno kompozicijo, likovna dela Stanke Golob na simboličen način povezuje z naravo.
Med priljubljene motive Stanke Golob se uvrščajo krajine in vedute, ki so najpogosteje podane v bistvenih, opredeljujočih potezah. Čeprav bi glede na likovno grapo pričakovali predvsem monokromen učinek kamnitega pejsaža ali vsaj na nekaj barv zoženo barvno lestvico, likovnica lahko s pretanjenim nanašanjem drobnega peska sledi tudi svetlobnim, barvnim in iluzionističnim učinkom upodobljenega motivnega sveta. Z navidezno preprosto likovno tehniko nanašanja peska lahko izurjena likovnikova roka dosega presenetljive učinke. Svet narave, ki ga Stanka Golob v obliki v vodi izbrušenih drobnih ostankov nekdanjih mogočnih kamenin polaga na površino kompozicij, premore izredno bogastvo oblik in barv, zato je likovnica lahko na primer upodobila celo cvetoče polje, odsev mostu v vodi, nežno nebo. Vtis optičnega poglabljanja na ploski površini pogosto dosega z barvnim in tonskim stopnjevanjem oziroma z nanašanjem peska različne debeline.
Stanka Golob je tehniko oblikovanja slik iz peska z občutkom znala uporabiti pri upodabljanju precej različnih likovnih motivov, ki segajo od realizma pri krajinskih in vedutnih izrezih do fantazijskih, od realnosti neodvisnih kompozicij. Ni ji tuja tudi abstrakcija, v sklopu katere pa najbrž želi slediti predvsem življenjskemu utripu narave. V vrsti kompozicij je povečala in v slikarske dimenzije prenesla zanimive, likovno mikavne barvne in oblikovne vzorce, ki jih je narava ustvarila na večjih kamnih. Da ne gre za hoteno abstrakcijo, temveč za zgledovanje po naravi, opozarjajo kamni, ki so pritrjeni v ospredju slik.
Tudi fantazijske kompozicije ali na primer geometrijske oblike, skozi katere se kot skozi nekakšno okno odpira pogled v naravo, nikakor niso sami sebi namen. Likovnica z njimi ni želela preizkusiti predvsem sposobnosti ustvarjanja perspektivične verjetnosti neke namišljene tvorbe, saj nam govorijo o povezavi realističnega pristopa in simbolnega vrednotenja motivike.
Posebno poglavje likovnih prizadevanj Stanke Golob predstavljajo t. i. "ogledalne slike". Pravzaprav gre za objekte – kombinacijo slik iz peska, predmetov (npr. drobne plastike, kamna, keramike, lesene plastike, drevesne korenine) in zrcalne niše, ki omogoča ogled predmeta in slike iz različnih kotov. Likovnica je na ta način dosegla zanimivo optično igro in v sklop likovnega izdelka domiselno uspela pritegniti tudi gledalca. "Ogledalna slika" se namreč – podobno kot svet narave – med mimohodom mimo nje spreminja pred našimi očmi. Tudi pri "ogledalnih slikah" bi zato lahko govorili o prepletanju naravnega in umetnostnega sporočila.
Čeprav Stanka Golob pri svojem delu ne uporablja čopiča in barv, ima proces oblikovanja slik iz peska, za katere likovnica izbira različne, upodobljenemu motivi prilagojene formate, še vedno izrazito slikarski značaj. Opozorili bi morda lahko na bežne stične točke z umetniki informela, s katerimi kompozicije Stanke Golob druži razumevanje barve kot materije in ustvarjanje tekstur, ki hote spominjajo na grobo zemeljsko površino.
mag. DAMIR GLOBOČNIK