Idrijska Mehka stena Stanke Golob
V razstavišÄu Pri Ärnem orlu na Mestnem trgu v Idriji je bila od 25. januarja do konca februarja 2007 na ogled razstava Mehka stena, ki jo je pripravila slikarka Stanka Golob iz Grahovega ob BaÄi. Naslov razstave je posreÄeno oznaÄeval lokacijo prireditve, njen koncept in likovno karakteristiko. RazstavišÄa Pri Ärnem orlu, ki združuje funkciji bara – Äajnice in priroÄne »male galerije«, njegove stene dejansko ne loÄujejo od številnih obiskovalcev, ki s trga pogosto vstopajo vanj. ÄŒe stene torej niso trdo (fiziÄno) razmejevale del Stanke Golob in idrijskih ljubiteljev umetnosti, pa jih je avtorica razstave še dodatno in predvsem likovno »zmehÄala« s svojimi slikami, zidnimi inštalacijami in objekti. S pešÄenim grapom, ki mu prepušÄa vlogo slikarskih barv, zmore Golobova priÄarati tudi mehko pretanjene svetlobne odtenke in barvne prelive. Peski niso veÄ gradbeni material trdih in hladnih zidov, temveÄ Å¾ivobarvna in topla paleta v rokah spretne in ÄuteÄe likovne ustvarjalke.
Znano je, da se z nekonvencionalno in inovativno tehniko »slikanja« s peskom Stanka Golob intenzivno in sistematiÄno ukvarja že dvanajst let. Pesek naÄrtno nabira ne le v SoÄi in BaÄi, temveÄ tudi po vseh slovenskih vodotokih, melišÄih in kamnolomih. Slikarka ima v posodicah pesek prek petdesetih barv, presejan na šest razliÄnih debelin in izkljuÄno s tem naravnim materialom prekriva lesonitne, kartonske, steklene, kovinske in druge podlage. Ponavadi izdela najprej kompozicijsko domišljeno skico, nato pa s postopnim posipanjem granulatov raznih odtenkov na lepilo oblikuje sliko z barvami, svetlobami in sencami. Zanima jo predvsem iluzija prostora (krajine), ki jo uÄinkovito dosega s sintezami linearne, strukturne in barvne perspektive.
Motivni svet Stanke Golob obsega krajine, abstraktne kompozicije in interpretacije vizualnih prevar. Pogosto upodablja konstrukcije mostov, železniške objekte, vodne gladine in krajevno arhitekturo. Njene na videz abstraktne improvizacije so dejansko povezane z naravo, saj najde osnovne motive (ideje) zanje v vzorcih na reÄnih prodnikih. Poleg dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih slikarskih form jo priteguje režiranje iluzionistiÄnih scen, optiÄno zasnovanih z objekti, ki s pomoÄjo zrcaljenj razÄlenjujejo prostor in veÄplastno prezentirajo motiv. Vabljiv izziv ji ponujajo steklene površine, saj omogoÄajo komponiranje v veÄ slojih z vkljuÄevanjem svetlobe in sence. Prijateljevanje s steklom in zrcali se harmoniÄno ujema s slikarkino navezanostjo na reÄne struge in pesek: glavna sestavina stekla je paÄ kremenÄev pesek, prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so znaÄilni tudi lomi svetlobe in »zrcalne« podobe na vodni gladini. Med novejšimi uspelimi stvaritvami Stanke Golob velja omeniti še sestavljene pešÄene inštalacije na stenah, ki skušajo gledalca »potegniti« skozi bariero realnega prostora.
Razstavo v Idriji je avtorica postavila pretehtano v treh pogledih: smotrno je izrabila prostorske možnosti komorno omejenega toda hvaležnega razstavišÄa, predstavila je smiseln in dovolj znaÄilen izbor svojih del, obenem pa je nekaj vsebinskih sporoÄil pomenljivo in prepoznavno namenila krajevnemu ambientu in njegovim prebivalcem. Kot kontrapunkt originalnemu emblemu razstavišÄa (ÄŒrni orel) je pod naslov razstave umestila identiÄnega, a »posrebrenega« orla, originalnemu historiÄnemu reliktu pa je vstavila svoje pešÄeno »oko« na kovinskem pladnju, ki motri obiskovalce. ZaÄetek in konec razstave je bil koncipiran na fatalni simboliki, ki namiguje na problematiÄno ekološko zapušÄino nekdaj sloveÄe živosrebrne Idrije. Tako je bila v predprostoru stena vizualno »poglobljena« z inštalacijo Preluknjano mesto (pesek na kartonu), ki jo sestavljajo portal (porton), votle cevi in kapljici živega srebra. Družbo Preluknjanemu mestu je delala kompozicija Nad pregreto zemljo, ki se izraža skozi zagonetno optiÄno prevaro trigonoma. ZakljuÄno frontalno steno glavnega prostora pa so usodno determinirali težki hlapi v podobi veÄjih in manjših kapelj, ki so v Idriji bržÄas merkurialni.
Znotraj idrijsko zaznamovanih eksponatov je Golobova razmestila kak ducat pešÄenih likovnih artefaktov (lesonitna podlaga) iz svojega »Å¾eleznega« repertoarja. Znova je izpriÄala trajno navezanost na upodabljanje mostov in železniÄarskega žanra. Poudarila je monumentalnost krivine mostu v Dolenji Trebuši ter impozantnost štirinajstih lokov mostu v Otovcu v Beli Krajini, kjer je bila doma njena mama. Železniško ograjo na progi v Baški grapi je v opomin odgovornim opremila z uro, ki kaže pet minut pred dvanajsto. Nad temnimi obrisi vasi Topolovo v BeneÄiji je z difuzno senco nakazala prisotnost bedeÄe Äloveške figure. Abstraktnim kompozicijam, izpeljanim iz form kvadrata in kroga, je dala naslednje naslove: Epi kvadrat, Epi kvadrat v obratu, Upanje, Oko in VrÄ brez dna. Prostorsko, svetlobno in barvno je na razstavi po kakovosti izstopala podoba Akumulacija vtisov, po mnenju obiskovalcev pravcata pešÄena mojstrovina. Izbor slik in stenskih inštalacij je avtorica dopolnila še s tremi objekti, sestavljenimi iz pešÄenih figur na steklih in iz ogledal; objekti vizualno negirajo meje med realnostjo in utvaro.
Stanka Golob, ki je ob odprtju razstave doživeto recitirala tudi nekaj svojih izvirnih pesmi, se je IdrijÄanom predstavila kot senzibilna, domiselna in angažirana likovna ustvarjalka.
Janez KavÄiÄ