Slikarki Stanka Golob in Monika Lazar ter vizualni umetnik Gregor Maver so na prvi pogled popolnoma razliÄni ustvarjalci. A za to, da se predstavljajo na skupni razstavi, obstaja dober razlog. Treh umetnikov s Tolminskega ne povezuje le ustvarjalna strast, temveÄ so v umetnost vsi vstopali po podobni poti; pridobivanje formalne izobrazbe na podroÄju slikarstva in vizualnih umetnosti so namreÄ zaÄeli že polni življenjskih in poklicnih izkušenj ter slikarsko že nekoliko oblikovani in podkovani. Te osebne in življenjske okolišÄine so pomembno vplivale na naÄin sprejemanja znanja, komunikacijo s študijskimi mentorji ter motivacijo za delo. Študij na zasebnih visokošolskih ustanovah (Stanka Golob in Monika Lazar sta ga opravili na Arthouse – College of Visual Arts, Gregor Maver pa na A. V. A. – Akademiji za vizualne umetnosti) predstavlja svojevrstno alternativo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Morda omogoÄa nekoliko veÄ svobode pri iskanju osebnega izraza že med samim študijem, kar lahko razberemo tudi iz predstavljenih diplomskih del.
Trije avtorski pristopi pokažejo vso širino likovne in vizualne umetnosti, ki že dolgo ni veÄ zgolj slika na platno. Stanka Golob v klasiÄno slikarstvo vnaša avtorsko tehnologijo slikanja z naravnimi peski, renesanÄno teorijo linearne perspektive pa izkorišÄa za ustvarjanje navideznih prostorov, v katere umesti stilizirano figuro. Monika Lazar raziskuje zgodovinske vidike portreta in sporoÄilne možnosti tega motiva v sodobnem slikarstvu. Gregor Maver združuje fotografijo, svetlobo in tridimenzionalne objekte v instalacijo, v kateri odigra pomembno vlogo tudi gledalec.
Razstava je torej vsebinsko, estetsko in formalno zelo raznolika. Vendar pa se ob so-postavitvi treh opusov pokaže, da je avtorjem skupno razmišljanje o univerzalnih vprašanjih, o mestu Äloveka v prostoru in Äasu, o odnosih med ljudmi. Odgovori so lahko trpko družbenokritiÄni, introspektivno zazrti, prežeti s poetiÄno tanÄico ali neposredni. Vendar pa niso enoznaÄni, saj vselej pušÄajo odprt prostor tudi za gledalÄevo samoizpraševanje.
Stanka Golob je v diplomskem delu z naslovom PešÄene iluzije. Zgodovina, tehnologija in optiÄni uÄinki slikanja s peski naravnih barv in razliÄnih debelin raziskovala zgodovinsko in sodobno rabo naravnih materialov v slikarstvu. Posebej se je posvetila problematiki ustvarjanja prostorskih iluzij s tehniko slikanja s peskom, ki jo sama razvija že dobrih dvajset let. Na razstavi so predstavljene diplomske prostorske študije in najnovejša dela, ki nastajajo na podlagi dolgoletnih izkušenj in novih znanj.
Prostorske študije je avtorica zasnovala kot geometrijske abstrakcije. Pri ustvarjanju je skušala priÄarati iluzijo tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni slikovni površini v skladu z dognanji likovne teorije. Izbrala je kombinacije razliÄnih slikarskih prostorskih kljuÄev: prostorsko globino je ponazorila z diagonalno kompozicijo, z velikostnim zaporedjem objektov ter s temperaturo in nasiÄenostjo barvnih odtenkov. Kot poseben prostorski kljuÄ, edinstven za njeno slikarsko tehniko, je izpostavila reliefno stopnjevanje. Le-to je dosegla z nanosi razliÄnih debelin peska.
Geometrijsko slikarstvo zahteva posebno natanÄnost. Robovi morajo biti ostri, pešÄena zrna pa precizno nanesena. Vendar posebna tekstura pešÄenih površin, ki kliÄejo k dotiku, ter naravne barve, zmehÄajo strogi geometrizem slik. Avtorica v naravi najde številne odtenke – od belih, rumenih, rdeÄih, zelenih, sivih in Ärnih. Mešanje razliÄnih barv peska ji omogoÄa tonsko slikanje. Z dodajanjem temnejših ploskev naslikane predmete senÄi in tako ustvarja tridimenzionalni uÄinek ter prostorsko globino.
Enostavne prostorske študije geometrijskih likov in teles Stanka Golob nadgrajuje z optiÄnimi iluzijami, ki ustvarjajo nemogoÄe, paradoksalne objekte in prostore. V arhitekturne geometrijske okvire postavi stilizirane Äloveške figure in tako slikarsko poveže racionalni Äloveški um z metafiziko Äloveške duše. Silhuete, ki morda predstavljajo odseve Äloveških duš, morda pa, ker so brez obrazov, ponazarjajo usode slehernika, so tako ujete med upodobitve nerazumljivih in nesmiselno zaÄrtanih meja. Telesna govorica figur izraža globoke Äustvene in eksistencialne stiske. S temi obÄutji se sklada tudi Ärno-bela tonska lestvica. V ciklu del s pomenljivim naslovom Dinamika eksistence tako Stanka Golob obÄutljivo razkriva razumevanje duha Äasa ter svoje videnje osamljenosti in nemoÄi posameznika znotraj aktualne družbene realnosti.
Monika Lazar je teoretiÄni in praktiÄni del diplomske naloge posvetila raziskovanju fajumskih portretov. Portreti na lesenih plošÄah, ki so jih pripadniki koptske kulture med 1. in 3. stoletjem prilagali mumificiranim truplom, so najstarejše in najlepše ohranjene realistiÄne upodobitve ljudi.* Posebna magija, povezana z enkratnostjo posameznika in vero v neminljivost njegove osebnosti, je stiÄna toÄka med fajumskimi portreti ter sodobnimi deli Monike Lazar.
Portret po prepriÄanju avtorice ni zgolj realistiÄen posnetek narave – Äe bi bil, bi z iznajdbo fotografije izumrl. Monika Lazar portretiranje dojema kot posebno duhovno poÄetje. V slikarskem procesu, ki ni hipen, kot pri fotografiji, temveÄ zahteva Äas ter popolno fiziÄno in duhovno koncentracijo, poteka intenziven notranji dialog. Zato so razstavljeni portreti tudi duhovni avtoportreti. Upodobitve prijateljev, družine ter sodobnikov in zgodovinskih osebnosti kažejo slikarkino razumevanje in doživljanje sveta in sebe. Izbrani upodobljenci so nosilci arhetipov: ikonopisec, filozof, šaman, bojevnik, mag in videc ter pesnica, prijateljica in devica predstavljajo moške in ženske duhovne principe. V slikarska izpovedna posvetila stanovskim kolegom – MušiÄu, SkoÄirju, Omanu in Picassu – Monika Lazar vkljuÄuje tudi prepoznavne slogovne citate iz njihovih opusov.
Prav tako je za avtoportrete znaÄilen frontalen pogled, ki ga slikarka dodatno poudari s centralno kompozicijo. Zaradi oÄesnega stika portretiranci neposredno nagovarjajo gledalca in z njim vzpostavljajo intimen, prvoosebni odnos. Prisotnost portretiranca se torej odzrcali v oÄeh gledalca. VÄasih pa se zgodi, da se pogled portretirane osebe izmakne gledalÄevemu pogledu in se obrne navznoter. Takšen poetiÄno razpoloženjski pogled je denimo namenjen pesnici.
Notranji ustvarjalni dialog se navzven odraža z izmenjavami slikarskih prvin. Vehementne slikarske barvne nanose v kombinacijah toplih in hladnih odtenkov dopolnjujejo fine risarske poteze s pastelom. Razmerje med abstrahiranim ozadjem ter portretnim realizmom avtorica poudari s kontrastom med svetlobo in temo. Vrhnji premaz s Äebeljim voskom slikarsko površino zašÄiti, a ji hkrati doda arhaiÄno patino. S to slikarsko dinamiko Monika Lazar ilustrira nenehno notranje vrenje ter vizualizira prisotnost in nesmrtnost (ustvarjalnih) duhov.
Gregor Maver se predstavlja s svetlobno instalacijo s pomenljivim naslovom In Between Denied Citizens, ki obravnava kompleksen proces identitete in identifikacije posameznika v družbi. Angleški izraz denied citizens, ki ga prevajamo kot nepriznani državljani, v ospredje postavi obÄutljivo družbeno skupino ljudi.** V instalacijo Gregor Maver interaktivno vkljuÄi tudi obiskovalce razstave. Tako se vprašanja o posamezniku kot edinstvenemu bitju in pripadniku neke širše družbene skupine gledalca neposredno dotaknejo.
Deset kubiÄnih konstrukcij, viseÄih s stropa, je enakomerno razporejenih v prostor. V škatlaste sisteme so ujete fotografije moških in ženskih glav, obenem pa se v ogledala nakljuÄno lovijo odsevi sosednjih kubusov in obiskovalcev. Portreti so brez obrazov in tako oropani identitete. Tako je razloÄevanje posameznih osebnosti omejeno ne nekaj skromnih zunanjih znakov, ki obiÄajno niso v središÄu pozornosti: na obliko glave, uhljev in priÄeske. Poudarjen motiv glave simbolno izpostavi Äloveka kot intelektualno bitje. S praznino na mestu, kjer bi moralo biti telo, je osrednji motiv likovno in vsebinsko še bolj poudarjen. V vmesne praznine, v prostore nedoreÄenega, lahko fiziÄno vstopa gledalec.
Instalacija je postavljena v zatemnjen prostor. Edina osvetlitev je notranja svetloba, ki jo izžareva umetniško delo. S tem avtor poudari samosvoje življenje in sporoÄilno vrednost umetnine. Hkrati svetlobne toÄke v temi neustavljivo privlaÄijo Äloveški pogled, zato postavitev na gledalca deluje hipnotiÄno. Ogled instalacije v mraÄnem prostoru zahteva poÄasno in previdno gibanje, fiziÄno umiritev in mentalno koncentracijo. Estetski minimalizem in kompozicijski ritem v gledalcu vzbudita kontemplativno vzdušje. Lahko pa tema, mir in tišina povzroÄijo tudi obÄutke nelagodja in tesnobe.
Osnovni sestavni modul instalacije je kocka, ki velja za najbolj statiÄno geometrijsko telo. Predstavlja trdnost, nepremiÄnost, nespremenljivost in veÄnost, razumemo jo lahko kot simbol zanesljivosti in varnosti, a tudi ujetosti, neizvirnosti ali brezizhodnosti. Vse je v glavi. Gregor Maver odloÄitev prepušÄa gledalcu. In sam na kompleksno problematiko odgovarja s posebno avtorsko poetiko.
* Portreti na lesenih plošÄah so dobili ime po najpomembnejšem nahajališÄu Al Fayoum v Srednjem Egiptu. Najbolj kvalitetni so bili izdelani v tehniki enkavstike, slikanja z voskom. Za diplomsko delo z naslovom Fajumski portret: Pogled neskonÄnosti. Podoba in prisotnost v portretu (2012) je Monika Lazar prejela priznanje.
** Avtor se pri uporabi termina »denied citizens« sklicuje na delo Tomasa Hammarja Democracy and the Nation State, Research and Ethnic Series (Aldershot, England: Dartmouth, 1990). Za to umetniško delo je Maver prejel prestižno nagrado Essl Art Award CEE 2013.
Monika IvanÄiÄ Fajfar
Razstavo pripravlja Tolminski muzej
Stanka Golob (1952) slika od leta 1981 in se redno izobražuje v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, DSA Tolmin, DOLIK Jesenice in KUD KC Ljubljana – likovna sekcija pri razliÄnih mentorjih. Leta 2012 je nadiplomirala na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts) v Ljubljani. Imela je preko 60 samostojnih in 150 skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in Avstriji. V zaÄetku 2014, ob dvajsetletnici slikanja s peskom, se je predstavila s pregledno razstavo del v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu.
Monika Lazar (1967) je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafiÄno oblikovanje. Leta 1989 se je vpisala na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, smer slikarstvo, a je študij prekinila v drugem letniku in leta 2012 diplomirala na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts) v Ljubljani. Šolanje sedaj nadaljuje na magistrskem študiju umetnostne zgodovine in konservatorstva na Univerzi v Vidmu.
Gregor Maver (1978) je absolvent na Akademiji za vizualno umetnost v Ljubljani, smer likovna umetnost. Ustvarja na podroÄju prostorske instalacije, slikarstva in keramike. Leta 2013 je kot eden izmed dveh najperspektivnejših mladih slovenskih ustvarjalcev prejel prestižno evropsko nagrado Essl Art Award CEE 2013, ki jo bienalno podeljuje najpomembnejša zbirka sodobne umetnosti v Evropi, Muzej Essl.
