STANKA GOLOB
Ob svojevrstni oblikovalni tehniki, s pomoÄjo katere Stanka Golob sestavlja najrazliÄnejše krajinske, abstraktne in druge kompozicije, se nemalokrat sprašujemo kako in kam bi njeno delo lahko opredelili. ÄŒe njena dela gledamo od daleÄ, jih zlahka zaznamo kot tipiÄna slikarska. Toda ko se jim približamo, spoznamo, da v tem primeru ne gre za barve, kakršne uporabljajo slikarji, temveÄ je celotna ploskev posuta s peskom razliÄnih barv in dimenzij.
Iz kamnitega materiala, barvnega stekla ali keramike v obliki majhnih kock so že v starih kulturah sestavljali slike, ki so jim grki dali ime mozaik. Na slikano predlogo in z malto ali kitom prevleÄeno podlago so polagali male barvne kocke in z njihovo pomoÄjo oblikovali najrazliÄnejše figuralne, dekorativne in druge motive ter jih namešÄali na tla svetišÄ, palaÄ in hiš.
Namesto kamenÄkov Stanka Golob posipa na risano predlogo in klejno podlago pesek v razliÄnih barvah, tonih in granulacijah. Prav razliÄnost granulacije peska daje Stanki Golob doloÄeno prednost pred mozaiÄno tehniko. S pomoÄjo razliÄne granulacije ali t.i. strukturne perspektive se prostor v sliki prepriÄljivo poglablja. In Äe poleg linearne perspektive, ki jo slikarka uporabi v podloženi risbi, prištejemo še barvo, ki jo ustvarja barvni niansirani pesek, dobimo polnovredno slikarsko delo. Prav zaradi uporabe vseh treh omenjenih oblik perspektive t.j. linearne, barvne in strukturne so slikarkine krajinske podobe prostorsko nenavadno prepriÄljive. Ob njenih slikah mostov na BaÄi in SoÄi ali železniških predorih se zdi kot da postajamo sami del tega prostorsko poglobljenega ambienta.
Nekatere avtoriÄine slike delujejo v svoji poudarjeni prostorski naravnanosti kot reljefi. Zdi se nam, da bi lahko z roko segli v predstavljeni krajinski ambient ali z geometriÄnimi liki oblikovan prostor. Ta iluzija prostora doseže vrh v slikarkinih objektih, v katerih se s pomoÄjo premišljeno postavljenih zrcal dvodimenzionalne slikarske ploskve spremenijo v tridimenzionalne like, ki skupaj z izbranimi barvitimi prodniki ustvarjajo pravo iluzionistiÄno sceno.
Ne samo krajine, temveÄ tudi Äiste abstraktne oblike sestavlajo danes že zajeten slikarkin opus. Motive zajema iz oblik, ki jih najde v reÄnih prodnikih. S primerno poveÄavo, razliÄno granulacijo materiala in le malenkostno stilizacijo oblik nastajajo oblikovno Äiste, jasno komponirane abstrakne kompozicije. Za senÄenje in z njim doseženo oblost oblik služi slikarki po barvi svetlejši pesek iz SoÄe in temnejši iz BaÄe.
Ker pri svojem delu Stanka Golob odklanja kakršen koli umetni material, ob njenih delih nehote zaÄutimo, da se v uporabi tega v celoti naravnega slikarskega grapa simboliÄno skriva slikarkina globoka navezanost na domaÄi kraj na Baško grapo, od koder Stanka Golob prihaja.
Dr. Cene Avguštin