STANKA GOLOB
Stanka Golob, diplomantka Visoke šole za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts), se že dvajset let s popolno predanostjo posveÄa posebnemu likovnemu ustvarjanju – slikanju s peskom. Jubilej je na predveÄer letošnjega slovenskega kulturnega praznika obeležila s pregledno razstavo v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu, tokratni nabor del pa predstavlja njena ustvarjalna prizadevanja in zorenja predvsem iz novejšega obdobja.
Tudi v Äasu, ko je likovna umetnost medijsko raznolika, spada izražanje Stanke Golob med neobiÄajne, izrazito inpidualno zaznamovane likovne prakse. Je zelo samosvoje in v klasiÄnem pojmovanju ne vsebuje skoraj niÄ slikarsko Äistega. Avtorica je namreÄ vpeljala izvirno tehnologijo, ki jo izgrajuje na nekonvencionalnih slikarskih materialih. Svoje stvaritve ustvarja s peski razliÄnih granulacij in barv. Z njimi suvereno, avtorsko prepriÄljivo in afirmirano naseljuje najrazliÄnejše, skrbno izbrane slikovne nosilce. Njene likovne interpretacije predstavljajo rafinirano in dolgotrajno delo v polju slike, pri katerem je vsak nanos pešÄene snovnosti konstruktiven in odloÄujoÄ.
Skrbni opazovalki in natanÄni zbirateljici material za ustvarjanje radodarno ponuja narava, ki je na geološko raznolikih slovenskih tleh, pravi vir neizmernega bogastva. Naplavljajo ji ga reke, predvsem SoÄa, nabira pa ga tudi po peskokopih, melišÄih in kamnolomih po vsej Sloveniji. Slikarkin ustvarjalni proces zahteva intenzivne predhodne priprave, ki obsegajo nabiranje materialov, pranje, sušenje, sejanje in njihovo precizno sortiranje, pri katerem izbira najlepše, najbolj izrazite in intenzivno obarvane delÄke. Vsako zrno, oÄišÄeno »patine« sodobnih navlak, zaživi v svoji naravni likovnosti, v svoji slikoviti mikro strukturi in hkrati v svojem najbolj elementarnem stanju, ki prezentira umetniško bogastvo matere narave. Tako je pred samim likovnim snovanjem opravljenega veliko »laboratorijsko« natanÄnega dela, ki se s prav takšnimi karakteristikami nadaljuje tudi pri »slikarskem« upodabljanju, na katerega se pripravi z jasno izoblikovanimi koncepti in izdelanimi skicami oz. osnutki.
Motivni nabor razkriva avtoriÄino ustvarjalno širino, bogastvo njenih zanimanj, iskrivost idej in poglobljenost misli. Razpet je od krajinske resniÄnosti do povsem izvirnih konstrukcij, »nemogoÄih objektov«, s katerimi dokazuje, da so ji blizu jasne, Äiste, eksaktne oblike, optiÄno zanimive in konstruktivno vznemirljive. Nadvse samosvoja so sooÄanja mehke, emocionalno izživete naravne krajinske stvarnosti z ostro, eksaktno, razumsko geometrijskostjo. Med organskimi oblikami namreÄ lebdijo trodimenzionalne geometrijske forme. Tako avtorica na eni sami sliki naredi zanimiv motivni in formalni prehod – od realistiÄne krajine do geometrijske abstrakcije, slednja pa postane tudi bivanjski prostor za figuro. Eksistencialnim, družbenim in Äustvenim vprašanjem Äloveka namreÄ nameni cel cikel slik,v katerih je Äloveški lik v središÄu vsebinskega in likovno-formalnega zanimanja. Figura v slikah Stanke Golob nastopa tako v obliki silhuete z jasno obrisno linijo in v delno stilizirani predstavi (kot nekakšna senca) kot v volumetriÄno prepriÄljivi vlogi, saj jo avtorica oživlja s skrbno modelacijo, ki poteka ob podpori obÄuteno izbranih nians in tonsko variiranih materialnih fragmentov. Vselej pa je figura v svoji telesni govorici izrazno moÄna in prepriÄljiva.
Dela odlikuje likovna mikavnost, saj drobnozrnata struktura peska vzpostavlja reliefno dimenzijo, dvodimenzionalno podlago razliÄnih, tudi nekonvencionalnih oblik, spreminja v trodimenzionalno, strukturirano, površinsko bogato in taktilno dražestno ter jo bogati in oživlja z optiÄno slikovitostjo. Struktura površine slik, njena mikro tekstura, je nepogrešljiv likovno-formalni in vsebinski oblikovalec. PriÄara impresivno uÄinkujoÄo, trepetavo atmosfero, ki rojeva dodatne barvne in svetlobne vrednosti. Strukturalni nanosi motiv spreminjajo v privid, v nekakšno impresijo doživetega. Drobna zrna peska, ki nadomešÄajo Äiste barvne nanose, šele ob medsebojnem souÄinkovanju ter ob naglašenih svetlobnih vtisih ustvarjajo polnost motiva, kar kaže, da je umetnici blizu impresionistiÄno slikarsko razmišljanje.
Njene stvaritve so slikovite in koloristiÄno bogate znotraj »omejene« palete naravnih barvnih odtenkov. Z razliÄnimi debelinami enakega peska dosega pravo tonsko orkestracijo. S peskom razliÄnih granulacij vzpostavlja tudi perspektivo, ki vodi v izvrstno prostorsko poglobljenost. Elementi pripovednosti v prvem planu so »naslikani« z veÄjim peskom, nato pa z uporabo vse manjših pešÄenih delcev potuje v iluzivno odmaknjenost.
Ko se zunanja svetloba sprehaja po strukturalni površini, se useda na posamezna zrna peska in išÄe pot v njihova skrivnostna medprostorja, takrat se porajajo nove, dodatne barvne vrednosti, nova slikovitost pripovedi, odvisna tudi od intenzivnosti svetlobe in kota, pod katerim pada na slikovno polje. Svetloba je vselej ena bistvenih komponent »slikarstva« Stanke Golob. Kot razpršena iluminiscentnost preplavlja slikovne površine ali pa se objektivizira v belini posameznih pešÄenih nanosov in celoto zaznamuje s posebno poetiÄnostjo.
Duh Äasa in prostora ter odsev avtoriÄinih misli veje v krajinskih izsekih, v katerih krajini vzame velik del faktografske doloÄljivosti in ji dodaja osebno, liriÄno spevnost, se objektivizira v poenostavljenih, na bistvo zreduciranih figurativnih in sporoÄilnih likovnih zgodbah ali pa se skriva v metaforiÄnih in simbolnih znamenjih ter v geometrijsko in posredno optiÄno zanimivih oblikah. Neizpodbitno pa »genius loci« biva v drobnem zrnu peska, v temeljnem slikarkinem izrazilu, ki priÄa o njenem življenju v naravi in z njo.
Stanka Golob je v svojem likovnem stvariteljstvu usklajena sama s seboj, s svetom okrog sebe in z naravo – s tistim, kar je v njej najbolj prvinsko. Njeno ustvarjanje reflektira poglede in misli Casparja Davida Friedricha: »Umetnikov Äut je njegov zakon. ÄŒista senzibilnost ne more biti nikoli proti naravi, ampak je vselej usklajena z njo«. Izvirne likovne rešitve Stanke Golob se prepletajo z mojstrovinami narave in neloÄljivo sobivajo v delih, ki razkrivajo njena subtilna, hkrati pa studiozna stvariteljska prizadevanja.
Anamarija Stibilj Šajn
