2015@ CERKNO CERKLJANSKI MUZEJ

PEŠČENE ILUZIJE POD POREZNOM samostojna razstava Spremna beseda TATJANA PREGL KOBE Otvoritev 20. 2. ob 18h


 

PEŠČENE ILUZIJE POD POREZNOM

 

 

Globina, mehkoba in razum

Osnovni motivi slikarke Stanke Golob so podobe pokrajin, figuralike in geometrijskih abstrakcij.Materialna osnova za njene slike je slovenski pesek: iz njegovih majhnih delcev se postopno razvijajo podobe, pri čemer slikarka ohranja njihovo čistost in enostavnost.  Za poetiko njenih slik so značilni globina prostora, mehkoba peska in slikarkin čutno razumski pristop k ustvarjanju.

Pokrajine. Oddaljene, na videz pozabljene in nenaseljene hiše avtorica hkrati ostrí in zamegli, poudarja in prikriva, poskuša ujeti intuitivno podobo idiličnega sveta, ki v resnici ni idiličen, vzpostaviti stik znanega z neznanim. V sliki Mirna Soča (2013) slikarka s perspektivo zožujočega okvirja preglasi realistično pripoved in naredi doživetje Soče oddaljeno, impresivno, skoraj  neresnično. Teža detajla imaginarnega labirinta visi tudi nad krhko podobo slike Bohinjka (2013). Pogled na Porezen, najvišji hrib na Cerkljanskem (1632 m), je bil za slikarko izziv za realistično zasnovano podobo, ki jo vsak dan lahko vidi skozi okno dnevne sobe (Cerkljanski očak, 2015). Sliki Pasica (2015), ki kaže prehod nad slapom v Pasici, kjer je bil dvižni most, in V zatonu (2015), na kateri je pod rahlo osončenimi oblaki prikazan skupek osamelih hiš, sta vzeti iz narave. Slika Prag očetovega preživetja (2015) je podoba slikarkinega spomina na pozimi leta 1945 hudo ranjenega očeta, prepeljanega v bolnico Franja. Baraka s stopničkami, kjer je tri mesece okreval, je zanjo simbol ločnice med življenjem in smrtjo.

Figuralika. V geometrično zamejeni ploskvi se javlja podoba, ki lahko s svojo vizijo telesnosti sveti navzven, lahko je podoba iz sanj, ki srka energijo, lahko je dekorativna igra poteze ali kompozicije in navsezadnje se v njej morda skriva edina možna podoba, izgubljena v imaginarnem prostoru. Na zunaj so figure iz cikla podob Dinamika eksistence videti kot ujete v raznolike prazne prostore in hkrati v okvirje bleščeče srebrnih barv, ki se svetlikajo kot drag kamen. A pogled v notranjost slik gledalca presune z nelagodjem. Slika Pogled naprej (2015) je brez geometričnega okvirja in kompozicijsko razdeljena na dva dela: kaže le del sence figure, ki na podobi ni navzoča. Figuralna motivika nakazujejo slikarkin odnos do vprašanja človeške eksistence, smisla bivanja.

Geometrijska abstrakcija. S poetičnimi naslovi se kaže namen slikarkinih upodobitev slik Distanca, Srečanja, Ambicije, Dinamika jezera (vse 2014): zamišljeni liki so postavljeni v prostor brez izslikanih okvirjev – abstrakcija sega v podobo, spremljajoči motiv je drugotnega pomena. Slike nastajajo tako, da si slikarka izmisli zgodbo, za katero jo navdihujejo majhne podrobnosti, bodisi skrite, takšne, ki ljudi navadno ne zanimajo ali pa so nanje že pozabili, bodisi splošno veljavne. Vsekakor pa brez napotka slikarke Stanke Golob k vizualnemu branju, za kar vedno poskrbi s premišljenim dodajanjem naslovov k slikam, gledalec v njene izslikane zgodbe ne bi mogel tako zanesljivo vstopiti.

Tatjana Pregl Kobe