PEŠÄŒENE ILUZIJE POD POREZNOM
Globina, mehkoba in razum
Osnovni motivi slikarke Stanke Golob so podobe pokrajin, figuralike in geometrijskih abstrakcij.Materialna osnova za njene slike je slovenski pesek: iz njegovih majhnih delcev se postopno razvijajo podobe, pri Äemer slikarka ohranja njihovo Äistost in enostavnost. Za poetiko njenih slik so znaÄilni globina prostora, mehkoba peska in slikarkin Äutno razumski pristop k ustvarjanju.
Pokrajine. Oddaljene, na videz pozabljene in nenaseljene hiše avtorica hkrati ostrí in zamegli, poudarja in prikriva, poskuša ujeti intuitivno podobo idiliÄnega sveta, ki v resnici ni idiliÄen, vzpostaviti stik znanega z neznanim. V sliki Mirna SoÄa (2013) slikarka s perspektivo zožujoÄega okvirja preglasi realistiÄno pripoved in naredi doživetje SoÄe oddaljeno, impresivno, skoraj neresniÄno. Teža detajla imaginarnega labirinta visi tudi nad krhko podobo slike Bohinjka (2013). Pogled na Porezen, najvišji hrib na Cerkljanskem (1632 m), je bil za slikarko izziv za realistiÄno zasnovano podobo, ki jo vsak dan lahko vidi skozi okno dnevne sobe (Cerkljanski oÄak, 2015). Sliki Pasica (2015), ki kaže prehod nad slapom v Pasici, kjer je bil dvižni most, in V zatonu (2015), na kateri je pod rahlo osonÄenimi oblaki prikazan skupek osamelih hiš, sta vzeti iz narave. Slika Prag oÄetovega preživetja (2015) je podoba slikarkinega spomina na pozimi leta 1945 hudo ranjenega oÄeta, prepeljanega v bolnico Franja. Baraka s stopniÄkami, kjer je tri mesece okreval, je zanjo simbol loÄnice med življenjem in smrtjo.
Figuralika. V geometriÄno zamejeni ploskvi se javlja podoba, ki lahko s svojo vizijo telesnosti sveti navzven, lahko je podoba iz sanj, ki srka energijo, lahko je dekorativna igra poteze ali kompozicije in navsezadnje se v njej morda skriva edina možna podoba, izgubljena v imaginarnem prostoru. Na zunaj so figure iz cikla podob Dinamika eksistence videti kot ujete v raznolike prazne prostore in hkrati v okvirje blešÄeÄe srebrnih barv, ki se svetlikajo kot drag kamen. A pogled v notranjost slik gledalca presune z nelagodjem. Slika Pogled naprej (2015) je brez geometriÄnega okvirja in kompozicijsko razdeljena na dva dela: kaže le del sence figure, ki na podobi ni navzoÄa. Figuralna motivika nakazujejo slikarkin odnos do vprašanja Äloveške eksistence, smisla bivanja.
Geometrijska abstrakcija. S poetiÄnimi naslovi se kaže namen slikarkinih upodobitev slik Distanca, SreÄanja, Ambicije, Dinamika jezera (vse 2014): zamišljeni liki so postavljeni v prostor brez izslikanih okvirjev – abstrakcija sega v podobo, spremljajoÄi motiv je drugotnega pomena. Slike nastajajo tako, da si slikarka izmisli zgodbo, za katero jo navdihujejo majhne podrobnosti, bodisi skrite, takšne, ki ljudi navadno ne zanimajo ali pa so nanje že pozabili, bodisi splošno veljavne. Vsekakor pa brez napotka slikarke Stanke Golob k vizualnemu branju, za kar vedno poskrbi s premišljenim dodajanjem naslovov k slikam, gledalec v njene izslikane zgodbe ne bi mogel tako zanesljivo vstopiti.
Tatjana Pregl Kobe